microbe attack
aaaaaaa!!!!!! ste se kdaj sprasevai kaksne bakterije, mikroorganizmi in ostala mikroskopska navlaka nas napada in katerih napadov lahko tudi zbolimo??!!! jaz si ob bolezni skusam predstavjati veliko crno bakterijo in potem jo z tabletkami bombardiram in ko jo premagam sem zdrav. verjetno je nekdo uslisal moje misli in izdelal celo vrsto plisastih mikroorganizmov. pravijo, da tako otrokom laze ponazorimo s cim se spopadajo, odrasli pa naj bi se ob njih zabavali. pa se nadvse podobni so originalom. ena najboljsih pogruntavcin zadnjih let in ze razmisljam o pravi mali zbirki plisastih mikrobnih zveri!
you’re not crying, this is blood all over me
koncno mi je uspelo priti se do new orleansa. washington, nasa in mr.brown so ze pocasi presedali, a kozorogovska trma me ni spustila. kaj cem, ce knjigo vzamem v roke je k meni prisla z razlogom, in zdi se mi do avtorja spostljivo, da jo tudi preberem do konca. pfej, tudi te new agevske fore mi ze pocasi presedajo, zato krivdo raje prevalim kozorogu v sebi. skratka, zdaj sem na poti z (za prijatelje) anico riz. in ker ta zadeva ima borih 1065 strani kaze, da bova dolgo skupaj. se eno mazohisticno potovanje. zadnje case nic ne pride k meni z manj kot 600 stranmi. dnevi pred nocjo carovnic pa se zdijo kot nalasc za se eno strasljivo potepanje. carovnice, duhovi, kaksen mrtvec, obilica prelite krvi pa bo vse vec kot idealno. vsec mi je, ker je knjiga k meni prisla direktno s podsresja v pobegih. ima tisti rahlo drazljivi vonj po vlagi in orumenele strani vsebini dodajajo se posebni podton misterijoznega. na splosno imam rad vonj knjige iz tiskarne, tisti obcutek, da si prvi, ki se sprehajas po tistih straneh je nekaj nepojemljivega. a istocasno izzivete knjige sporocajo, da jih je nekdo ze drzal v roki in so vredne minut v njihovi druzbi. (zdaj sem sicer pomislil se na vse bacile).
ne vem za vas ostale vampirje, horror ljubitelje in vse, ki delite dneve s prebivalci onostranstva, jaz sem v resnicnem zivljenju pravi strahopetec. ze pogled na krvavi, malo peceni, zrezek mi obrne zelodec, a istocasno se navdusujem, ko so natsuine delavke v kopalnici razrezale moza in ga v vrecah za smeti odnasale po mestu. nova posoda za sadje moje mame me spominja na skodele za odlaganje organov v mrtvasnicah, a na odvzemu krvi, zagotovo zlezem skupaj. naj vse potolazim; v rorchachjevih (upam, da se sploh tako to sklanja) inkblot testih vidim samo crne madeze in nic drugega. niti eneha majhnega zajcka, ki zajtrkuje na travniku. kako sem dolgocasno NORmalen!
curiouser and curiouser
ce ste se sprasevali kaj vse ljudje iscejo po spletu, po domace googlajo, je naslednja zadeva ravno pravsnja za vas. google je vsem voyeuristom ponudil novo aplikacijo, ja voyeuristom, zakaj hudica bi nas drugace zanimalo kaj drugi pocnejo po spletu, ki omogoca vpogled v iskalni niz tvojega predhodnika. tudi ne vem zakaj so ga poimenovali mystery google, ker v njem ni nic misterioznega, ker gre zgolj za golo firbcanje in nic drugega.
v iskalno polje vtipkate katerokoli besedo in stran vas privede na iskalno stran vasega predhodnika. sicer je zadeva popolnoma neuporabna, je pa vsekakor nadvse zabavna.
luftslottet som sprängdes
naj vas takoj potolazim, z lisbeth je vse v redu. sicer je se vedno v bolnisnici, a ze caka na premestitev. po mozganski operaciji in tezavah z ramo so kaksni zapleti takorekoc pricakovani. a moje dekle se ne da, in v presenecenje vseh, okreva z neverjetno hitrostjo. saj je ze hujse stvari dala skozi, a tokrat se je recimo komaj izmazala. se sreca, da ima dobre prijatelje okoli sebe, pa ne samo tiste virtualne. ceprav v minulih letih si je wasp naredila kar zanimiv krog ljudi. a na koncu je michael se vedno tisti, ki se potegne zanjo. verjamem, da je pomalem zaljubljena vanj. verjetno so custva kar obojestranska. miriam pa je dobra samo za popestritev posteljnih aktivnosti. in tako dalje in tako dalje, stvari se veselo kvackajo naprej. vedno novi ljudje prihajajo, drugi odhajajajo, a le malo je za res pomembnih. zadeva ni niti slucajno tako ensostavna kot se na prvi pogled zdi. hisica iz kart kar raste in raste. ampak saj veste koliko truda je potrebnega, da se taka hisica tudi podre…
but i’m still, i’m still an animal
sem obupal. od kar se je wordpress na novo ufensuril (ne me sparasevat kje sem to besedo pobral= naj bi pomenilo >postati se bolj fensi) in ponuja tistoc in eno novo aplikacijo me vse skupaj malcek bega. sej ne, da sem popolnoma skregan z vso tehnologijo a se se s tem trenutno ne ljubi ubadat. tej soncni jesenski dnevi (ne morem verjet, a se meni so vsec) sem na dan prevlekel album mojega poletja. sicer je bolj pesmica, a tudi album sem v iTunesu ocenil s stirimi zvezdicami. skratka, preko on-line predvajalnika sem vam hotel v posluh ponudit miike snowe. in upload nikakor ni uspel, ker so se odlocili, da ne bodo prepoznali formata. zato vam ponujam le najbolj zabavno promocijsko fotko benda ever in link do downloada krajsega megamixa. skoraj bi tezko zgresil, da so miike snow svedi!!
a niso zabavni?????
when you sell a man a book, you don’t sell him 12 ounces of paper-you sell him a whole new life.
he, he.. pa jo imam tudi jaz!!
koncno!
spletno knjizno polico namrec. zadnje dni sem urejal, lepil, kopiral, vnasal. in skoraj ze izgleda tako kot mora. v bistvu manjka le se nekaj lepotnih popravkov. pa niti vedel nisem, da imam toliko knjig. na nekatere sem ze pozabil, nekatere pa sem iz usmijenja raje zadrzal zase. kaksnih pet pa so nekje izposojene.
od zdaj bom redno (vsaj trudil se bom), vnasal podatke o knjigah, prijateljeval z virtualnimi sosedi in nasploh skrbel, da bom vzoren kjniznicar. in ker obljubljajo, da bo stran kmalu kompatibilna z wordpressom in facebookom se lahko nadejam zanimiv spletnih povezav. zanimivo bi bilo, ce bi pogruntali se kaj podobnega za cd-je in mp3-je.
pobudnika knjiznice niti ne bom omenjal, saj je ze samo po sebi umevno.
http://www.anobii.com/bostjanb
quem deus vult perdere, dementat prius
ok, je mimo. 72-urni napad eighties revivala. na nekaj mesecev me zgrabi napad in DD evforija in ne pocnem nic drugega kot poslusat zaprasene disco uspesnice. pred dnevi sem namrec izbsrkal novo izdani limited de-luxe edition albuma iz leta ‘82. po vsem tem casu je ta album se vedno enostavno dober. kot working-out podlaga pa vec kot fenomenalen. na sreco me v gymu ni nihce vprasal kaj poslusam. se tako se mi zdi, da me gledajo kot zadnje cudo sveta. a nasa simbioza je idealna. jaz se ne utikujem v njih in oni ne vame. ce se vrnem h glasbi, opazil sem, da me vse te instant hit zadeve zelo hitro zdolgocasijo. tudi zadnji nakup d best offa kraljice popa (v vednost: to je dokument generacije in posledicno nujno zlo za arhivsko zbirko); skratka nadvse je bilo zabavno prvi vecer, tudi drugi, tretji dan pa je ze cd pristal na polici. vem, staram se in vse me hitro navelica. ko pa je vsak dan toliko novega. ugotavljam, da moto, kar je danes novo je jutri ze staro, se kako drzi. ampak dajte no, po 27-ih letih karjere ni potrebno pisati tako banalnih besedil: i’m gonna party, yeah; cause anybody just won’t do; let’s get this started, yeah; cause everybody wants to party with you. ce ne bi bilo slavnega podpisa, bi komad mrknil v poplavi podobnih in se boljsih euro-dance stanc. od vsega hudega si grem zdaj zavretet mojega louja. on me naprimer ni se nikoli zdolgocasil. samo tecen je na trenutke.
sprva sem hotel tudi kaj napisati o moji “”"prijateljici”"”. a se mi ne ljubi. po desetih mesecih se nekako uskladiva, da se (koncno) vidiva na popoldanskem klepetu in poglihava med nama. a tisto popoldne me raje zamenja s kolesarjenjem. pa se to sem zvedel preko fb-ja. tudi prav,..kako ze gre tista o pogreti juhi??
naslov v latinscini naj ne bi imel nikakrsne povezave in veze z napisanim. nekje sem to prebral, samo bezno se mi sanja kaj pomeni, ampak se ob njem pocutim dosti pametnega. in se caffy bo vesela.
your love’s coming down like…
dez. in ce sem iskren spoh ga nisem bil vesel. hotel sem reci, veselje ni bilo sorazmerno pricakovanju. in vsega je bilo konec v nekaj urah. najhuje pa je to, da smo ponovno na istem, ce ne se na slabsem. spet je zivosrebro prilezlo, da 27 stopinj. ampak jaz smrtno resno mislim z reykjavikom! ceprav niti slucajno mi ni jasno kaj sem se tako zapel na ta reykjavik. bi bil pa neizmerno vesel, ce bi imel naprimer bjork za sosedo. in se bolj bi bilo zabavno, ce bi prijateljevala in se zjutraj v copatkah z zvoncki dobivali na cajcku. (btw, bjork me asocira na copatke z zvoncki) cuj ti gospa gudsmondottir, kaksne travnate lisaje si tokrat zmesala?? ne, ne, hvala ne bom vec yak butter. o.k., to je ze na meji delirija, vem, da yak butter nima nobene veze z islandijo. ampak to je nenazadnje moja domisljija in lahko si mislim kar hocem. in zdaj pisem te neumnsoti, ker rabim petnajst minut odmora. jaz sem izcrpan. dan brown in the lost symbol sta me popolnoma izmozgala. lahko ga pljuvate kolikor hocete, ampak knjigo je nemogoce odlozit. sicer lahko mirno povleces en kup vzporednic z davincijem n demoni, a me sploh ne zanima. vsaka stran je novo dozivetje in na trenutke me prav stiska v zelodcu. najbolj pa sem jezen, ker berem prepocasi. grrrr! konec odmora. zdaj se vracam k dr. langdonu. razmisljam o se enemu double shot nescaffe soy latte, a bom samo se bolj zivcen. ommmm
catch the tiger by the toe
saj sem rekel, da pridem nazaj se pred koncem tedna. pa tudi bolj pridno bom onesnazeval te strani. ampak zanimivo, v minulih mesecih sem menda trikrat obiskal svoj blog, a sem vseeno zabelezil med stiridesetimi in sestdesetimi dnevnimi obiski. se bolj pa je zanimivo kaj so ljudje googlali, da so prisli do mene. dalec najveckrat vtipkana beseda je bila basset hound. hja, nesojeni oliver. in se ze veselim odziva na doris. se bolj pa na nobora watayo. saj sem vam ze pravil? se enkrat bom povedal ob pravem casu. ampak z noborom bova fenomenalen par. ze vidim, mali zafnani, razvajeni noboru wataya, ki lula v skoljko in se umiva v umivalniku! (uffaaaa, ste sploh videli kako zoprno je sklanjat noboru wataya!) ja, ja…. ful bova face. in cetudi bo asocijalen in zoprn do gostov, tudi u redu.
upam, da jutri bo res dez in vsaj par stopinj manj. pogresam vsaj eno traumaticno popoldne na kaucu, s knjigo, dekico in the cure v slusalkah. ko ze o dekicah. nujno moram dobit zadnje cudo top shopa. deko z rokavi. deko, ki ima vsite rokave, ki naj bi omogacali, da lahko naprimer drzis knjigo in se svobodno gibas z rokami. ampak ideja je genijalna. res je zoprno, ko lezis in deka ti pada cez ramena in roke te se vedno zebejo. pa se bralno lucko bojda podarjajo zraven. bojda… a ni lepa beseda? boris bi bil ponosen name.
eeny, meeny, miny, moe
pa saj ne morem verjet. vem, da clovek bi me najraje kar naseskal, kar si tudi zasluzim. vedel sem, da zelo hudo in grdo zapostavljam te strani, a vseeno si nisem predstavljal prav toliko. nazadnje sem nekaj konkretnejsega, pa to ne ravno blazno pametnega, napisal konec maja. zvesto obljubljam, da se popravim. mnja…
priznam, da se spravljam za tipkovnico vsaj ze dva dni. in danasnje pozno popoldne se mi ji zdelo kot nalasc za kaj takega. pa je prisel prvi telefonski klic. te nujne stvari, je bilo potrebno uredit. da nimajo marmelade z manj sladkorja, zakaj so nas starsi krstili brez nasega dovoljenja in kako je tecen boris pahor. zdaj se bodo usule strela nad mano, ampak, citiram: njegova lirika je tako pretirana, da s casoma postaja ze dolgocasna. lepse ne bi znal povedat. seveda kaj takega je lahko prislo samo iz ust tiste, ki kopa. lepo se je pogovarjat s pametnimi ljudmi, le vcasih se malo bolj butastega pocutim. in ko je to minilo sem iskal temo za pisanje. toliko stvari bi lahko povedal, odprl sto in en tisoc odstavek, a itak nihce ne bere vec kot teh nekaj deset vrstic. tako, da zvesto prisegam, da se ponovno ustavim do konca tedna na wordpressu. poiscem novo oblekico za blog in naredim cistilno akcijo in prepih. lahko bi se igral tibetanskega meniha in kot mandalo razpihal besede na vse strani. potem pa sploh bom izpadel, da nic ne delam. pridem se.
join me in the socks army
najnovejsi zvezdi interneta je ime socsks. sockington pravzaprav. nova internetna evforija, ki je prerasla ze vse meje zdrave pameti. socks ima svojo spletno stran- klik, svojo facebook stran- klik, in seveda svojo twitter stran - klik, kjer dnevno zabava vec kot 521ooo zvestih “sledilcev”. nic nenavadnega, ce socks ne bi bil…. macek. tocno tako, hisni macek, ki s svojimi dnevnimi pripetijami zabava kot ze dolgo ne. kratke dnevne dogodivscine iz perspektive kosmatega stirinozca. uspehu se cudi tudi lastnica, ki tezko sledi navdusenju in se sama ne more verjeti evforiji, a je ze je pristavila svoj loncek. za borih 20$ si socksove domislice lahko zamislite kar na t-shirt majcki - klik. kaj je o slavi rekel warhol???
socks pravi 
reaching reaaaaaaching reeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaching ALL RIGHT GOT IT PULLING IT OUT aggg lost it SIGH reaching reeeeeeeeeeeeaching
watching everybody from the top of the bookshelf I AM LIKE AIR TRAFFIC CONTROL except frankly I don’t care how many times you guys collide
lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick lick OK CLEAN wait missed a spot lick lick lick
stalk stalk stalk AND WHAT HAVE WE HERE deadly pillow enemy BANZAIIIIIIIII CRASH oh no busted PILLOW ATTACKED FIRST run run run
OH NO DUSTBALL IS GONE good thing I always keep a hot backup bat bat bat REDUNDANT ARRAY OF INEXPENSIVE DUST
