NOTES FROM THE COUCH-lying on the sofa

jun-26

neskoncno cakanje, prerivanje, stanje na mestu in vse kar pase zraven koncertnega dogodka je v trenutku pozabljeno ko prizorisce pogltne tema in se prizgejo odrske luci. a tokrat, vsaj kar se tice zgodbe s svetlobo, je bilo za spoznanje drugace. odlicni bath for lashes (se vedno ne vem, ce je samo ena ali so skupina) so sredi popoldanskega sonca, ki je kukal izza oblackov pripravljali teren za zvezde vecera. sonce je bilo se krepko visoko, ko so le nekaj minut cez dvajseto stopili na oder thom in druscina. sprva sem skoraj pricakoval se eno predskupino, nekako prezgodaj se mi je zdelo za vse skupaj, a horunsko vpitje  vec kot petdeset tisoc obiskovalcev londonskega victoria parka in nezgresljivi uvodni takti reckonerja so dajali slutit, da gre cisto zares. kot rafal so sledili 15 steps, there there, all i need. se preden sem se cisto zavedal sem se zalotil v nekaksnem cudnem poplesavanju, ki je bilo bolj podobno miganju telesa in bokov v nekaksnem transu. verjetno se za tiste, ki hocej posnemati thoma na odru tako tudi spodobi.
kljub vec kot odlicni izvedbi, enkratnemu vzdusju in skoraj idilicnemu okolju, mi je ves cas nekaj manjkalo. ko se je naposled le stemnilo in ko je igra luci dodala piko na i (mimogrede uporabljali so le tako imenovane varcne zarnice), je vse skupaj spominjalo na nekaksno hipnoticno mega diskoteko. a pri mirnejsih skladbah sem pogresal tisti natancni zvok, tisto intimno sledenje zvoku, ki ga glasba radiohedaov zahteva. a nic zato. na poti domov sem si na ipodu zavrtel se enkrat zadnji album v celoti in neskoncna nocna voznja od hackneya (oh my god!!!!) do kensingtona je minila v trenutku. pravljicni zakljucek pravljicnega vecera. jaz bi se!!