Archive for februar 1st, 2009
japanese whispers
zasilni pristanek na kraju kjer sonce redkogdaj se sveti. rad bi sel z jadrnico proti domu. rad bi se vrnil in rad bi, da bi bilo vse tako kot prej. ponoci se histericno obracam in iscem za nekom, ki bi mi namignil, da je vse tako kot nekoc. hrepenim po svobodi in hrepenim po obcutko, ko izplezas izpod tezkega okovja. se vedno v sanjah videvam bledolicno japonsko puncko iz porcelana. moji okameneneli prsti se oklepajo njenega smrtnega obraza. ona je moja edina prijateljica. moja resiteljica. skupaj moliva h gospodu in prosiva boga. hudobna opica se nama rezi in prezi nad nama. pokoncajva jo! naj se njeno telo zvija v plamenu bolecine in najine naslade. ne, nisem nor. morda sem nor nate in na dneve ko sonce nikoli vec ne posije. medtem se dezne kaplje zaletavajo ob okensko polico. moja puncka se maje v vetru in mi sepeta.sepeta. sepeta. in napocil je se en popolni dan, a jaz se se vedno trdno oklepam svoje porcelanaste puncke.
