NOTES FROM THE COUCH-lying on the sofa

ob prebiranju clanka o najnovejsi raziskavi bizarnega britanskega okusa in njihovih prehranjevalnih navad so se mi nemudoma priklicale v spomin moje nekdanje sodelavke. njihov obicajni obrok kosila je bil sestavljen iz twixa max, coca cole light ali red bula, mocha frapuccina iz starbucksa in nepogresljive vrecke crispsa, po nase cipsa. standardno soljeni krompir nikoli ni prisel v postev in ko sem jim nekoc  po pomoti prinesel le-tega je bil cel halo in vse narobe. namrec nesporno prisegajo na aromatizirane cipse najrazlicnejsih okusov. dalec najbolj popularen je tisti z okusom sira in cebule ali z okusom vinskega kisa. ce si vecino zivljenja prezivel ob mediteranskih navadah, kjer je kis le za v solato in cebula s krompirjem nimata nic skupnega je njihova najljubsa kombinacija okusa krompirja naravnsot grozljiva. drugi kraji, drugi obicaji pravijo. in kjer je lanskoletni promet aromaiziranega krompirja  dosegel vrtoglave stevilke 2,53 biliona funtov, ocitno radi eksperimetirajo in standardnim okusom (poleg navedenih obstaja se cela paleta nemogocih stvaritev) v kratkem dodajajo se chilli and chocolate, builders breakfast??????, onion bhaji in cajun squirrel. zadnje napisano nisem niti imel moci prevajat, da ne bi izgubil socnosti nekje s prevodom. zdaj grem po eno cisto navadno in dolgocasno hrusko.